Izvajati dogodke
Razvijati raznolike in dostopne kulturo umetniške dogodke.
Sodobna družbena konstelacija s hitrimi spremembami na družbenem, tehnološkem in okoljskem področju deluje vse bolj kompleksno. Različni dogodki in fenomeni, ki zadevajo naša življenja, terjajo sistematičen premislek in kritično refleksijo. Neprofitni zavod Burja se v tem kontekstu osredotoča na kulturne, umetniške in izobraževalne dejavnosti, namenjene predvsem osvetljevanju ključnih problemov s teh področjih in razvijanju kritičnega mišljenja. Zavod te dejavnosti izvaja tako za širšo javnosti kot tudi za najbolj ranljive družbene skupine.
Namen zavoda je opolnomočiti ranljive družbene skupine v Sloveniji in širši regiji; razvijati izobraževalne, kulturne in umetniške programe ter druge aktivnosti, ki krepijo odgovorno, tolerantno in ustvarjalno družbo.
Smo skupina neodvisnih strokovnjakov in zanesenjakov, ki verjame, da lahko sistematično razvijanje kritičnega mišljenja o aktualnih fenomenih družbenega in kulturnega življenja prispeva tako k javnemu dobremu kot k opolnomočenju ranljivih skupin in posameznikov. Razvijanje znanj, spretnosti in odnosov na kulturnem, umetniškem in izobraževalnem področju doprinaša k odprti in solidarni družbi.
Zagotavljanje dostojanstva posameznika ni samo ustavni imperativ, ampak je tudi izkaz demokratične ureditve države in njenega spoštovanja kulturne raznolikosti. Kultura manjšinskih skupnosti je le eno izmed področij, pri katerem nacije ohranjajo in razvijajo lastno identiteto. Razprava o tem, kako aktivno vključiti manjšinske organizacije v dejavnosti in področja lokalne skupnosti, je le en korak k cilju, da se prepreči nevarnost, da skupnost izgubi interes za lastno kulturo in se asimilira v večji in kulturno močnejšo skupnosti. Razprava, ki bo vključevala predstavnike različnih manjšinskih organizacij in strokovnjakov, bo vključevala pogovore o tem, kako izboljšati upravljavske sposobnosti manjšinskih društev, kako izboljšati komunikacijo med lokalno skupnostjo in manjšinskimi pripadniki, kako premagati pomanjkanje institucionalne, finančne in moralne podpore v manjšinskih organizacijah, kako razvijati znanja in veščin upravljanju manjšinskih organizacij ter kako vključevati in spodbujati manjšinske pripadnike v aktivnosti lokalne skupnosti. Eden izmed ciljev razprave je tudi pripraviti strateški program sodelovanja med manjšinskimi organizacijami in lokalno skupnostjo.
Delavnica je namenjena vsem, ki želijo bolje spoznati nacionalne in EU programe ter možnosti pridobivanja sredstev na področju kulture. Udeleženci bodo na delavnici na podlagi praktičnih primerov obravnavali razumevanje razpisne dokumentacije, prijavo in izvajanje projektov na lokalni, nacionalni in evropski ravni. Udeleženci se bodo učili pisati projektne prijave, spoznavali bodo različne faze projekta, učili se bodo osnov upravljanje s časovnimi, finančnimi in materialnimi sredstvi za izvedbo projekta, nenazadnje pa bodo spoznavali tudi, kako poteka nadzor in evalvacije projekta. Delavnico bodo vodili usposobljeni strokovnjaki in izvajalci nacionalnih in evropskih programov.
Namen festivala, ki bo vključeval razstavo in delavnico umetniških oblikovalskih izdelkov pripadnikov manjšinskih skupnosti, je predstavitev unikatnih izdelkov prijateljem, znancem, sorodnikom in širši javnosti. Cilj projekta je prikazati kakovostno in raznoliko kulturo manjšinskih pripadnikov, ki služi kot polje oblikovanja identitet in različnih pogledov na identiteto manjšinskih skupnosti. V sklopu festivala bo potekala tudi delavnica ročnih del. Na delavnici bodo udeleženci, skupaj z uveljavljenimi oblikovalci ročnih del, spoznavali različne tradicionalne tehnike, metode in izdelke značilne za druge, manjšinske kulture. Udeleženci se bodo prav tako učili ustvarjanja različnih tehnik oblikovanja nakita in tekstila, usposobili se bodo za obdelavo različnih materialov in pridobili ideje za darila, izdelke in oblačila.
Sposobnost uspešnega delovanja in komuniciranja v današnjem večkulturnem in mednarodnem okolju je ena ključnih kompetenc, saj se v vsakdanjem življenju srečujemo z ljudmi različnih kulturnih ozadij in tradicij. Cilj delavnice je odpreti vprašanja v povezavi z medkulturnim dialogom, zaznavanjem različnosti kultur, s preseganjem stereotipnih predstav ipd. Udeleženci delavnice bodo lažje predvideli in bolje razumeli, kaj se dogaja v različnih medkulturnih situacijah, predstavljene bodo nekatere tehnike in ideje v pomoč pri delu v medkulturnem okolju, naslovljeni bodo temeljni elementi medkulturne spretnosti z namenom uspešne gradnje odnosov in komunikacije v različnih kulturnih situacijah.
V sklopu delavnice bodo udeleženci obravnavali osnove fotografske tehnike in teorije, prilagojene specifičnim potrebam udeležencev. Udeleženci se bodo na delavnici učili osnove delovanja fotoaparata, različne tehnike fotografije, izbira motivov in kadrov ter se dotaknili kreativnih pristopov v fotografij. Delavnica bo zajemala tudi terensko delo.
Burja je nastopala kot soorganizator mednarodne konference filmske teorije LUBITSCH AUS BERLIN / LUBITSCH FROM BERLIN, ki se je odvijala v Kinu Babylon v Berlinu od 26. do 28. januarja 2018.
Šlo je za prvo veliko javno debato o filmih Ernsta Lubitscha v Berlinu, kjer je Lubitsch začel svojo vplivno kariero, preden se je preselil v Hollywood. Tam je v 30. in 40. letih pridobil status enega najbolj znanih avtorjev romantične in sofisticirane komedije, med drugim je režiral Ninočko, Biti ali ne biti in Trgovino za vogalom. Dogodek sta otvorila slovenski filozof Slavoj Žižek in nemški filmski režiser Volker Schlöndorff z javno diskusijo o Lubitschevih filmih. V naslednjih dneh so se zvrstila številna predavanja slovenskih, ameriških, avstrijskih in izraelskih filozofov, med katerimi so bili Alenka Zupančič, Mladen Dolar, Yuval Kremnitzer, James Harvey, Jela Krečič, Gregor Moder, Ivana Novak, Robert Pfaller in Aaron Schuster.
Burja je v sodelovanju s Centrom za mlade Ruše (CEZAM) soorganizirala SVEČANO PESNIŠKO AKADEMIJO JANKA GLAZERJA, ki se je odvijala v Domu kulture Ruše, 23.03.2018.
Pesniško – glasbeni in literarni večer so s prebiranjem pesmi Janka Glazerja v različnih prevodih recitirali pesnice in pesniki iz Mongolije, Makedonije, Srbije, Bolgarije in Turčije. Slavnostni gost večerja je bil Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in prevajalec Boris A. Novak.
Strokovna delavnica o fenomenu TV serij in svetu apokalips v katerem živimo
V Celju sta se v ponedeljek, 11.11.2019, v okviru projekta Sedma dimenzija, ki ga izvaja Zavod Burja iz Rimskih Toplic, na istem odru predstavila dr. Jela Krečič in dr. Slavoj Žižek. V nabito polnem avditoriju je v uvodnem delu pisateljica in predavateljica dr. Jela Krečič ogrela občinstvo s temo fenomena danes zelo priljubljenih TV serij. Sledil ji je dr. Žižek, ki je v svojem prepoznavnem slogu izpostavil nekaj tez in izzivov, s katerimi se sodobni svet srečuje.
Ob koncu delavnice navdušenemu občinstvu ni zmanjkalo dodatnih vprašanj, najmlajši del občinstva pa je po koncu uradnega dela dobil manj formalno priložnost, da z dr. Žižkom reče kakšno tudi o fenomenu in industriji video iger.
”Delavnice v okviru projekta Sedma dimenzija izvajamo predvsem za to, da bi pripomogli k boljši integraciji in socialni vključenosti priseljencev s področja bivše Jugoslavije. V okviru projekta, ki ga sofinancirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, se je v dobrem letu na področju celjske regije zvrstilo več kot trideset tovrstnih izobraževalnih delavnic. Navdušeni smo, da nas je svetovno znani filozof podprl pri našem delu in si vzel čas za nocojšnjo delavnico.” je povedal vodja projekta Damir Hauptman.
Med številnimi strokovnjaki in umetniki, ki so vodili tovrstne delavnice, so bili tudi dramatik in pesnik Boris A. Novak, pisatelj in režiser Goran Vojnović, stripar Izar Lunaček ter fotoreporter Voranc Vogel.
S projektom Nove perspektive znanja izvajamo učne mobilnosti osebja za izboljšanje dobrih praks in pristopov pri neformalnem izobraževanju pripadnikov manjšin.
Zavod Burja je neprofitna nevladna organizacije iz Slovenije, s sedežem v Rimskih Toplicah. Glavni namen delovanja zavoda je razvijati izobraževalne, kulturne in umetniške programe, ki krepijo odgovorno, tolerantno in ustvarjalno družbo. Osredotočeni smo na izvedbo izobraževalnih programov, s katerimi želimo spodbujati vseživljenjsko učenje, krepiti kompetence, veščine in sposobnosti udeležencev, osvetljevati ključne probleme sodobne družbe ter spodbujati kritično mišljenje. Izvajamo aktivnosti za najbolj ranljive družbene skupine, v prvi vrsti mlajše odrasle in odrasle manjšinke pripadnike narodnosti bivše Jugoslavije, ki živijo v Republiki Sloveniji. V naše aktivnosti aktivno vključujemo tudi širšo publiko.
Od 24. do 26. maja je v Rimskih Toplicah potekalo prvo mednarodno srečanje partnerjev evropskega projekta “Manjšinska mladinoteka”, ki ga znotraj programa Erasmus+ v sodelovanju s svojimi partnerji iz Srbije, Hrvaške in Slovenije izvaja Zavod Burja.
Poleg predstavnikov Zavoda Burja so se srečanja udeležila dva predstavnika partnerske organizacije iz Srbije, HKPD Matija Gubec iz Tavankuta, dva predstavnika partnerske organizacije iz Hrvaške, društva Studio B iz Nove Gradiške in pa predstavnik partnerske organizacije iz Slovenije, Centra za mlade Ruše (CEZAM).
Namen, cilje in aktivnosti našega zavoda podpirajo
Dolgoletni novinar zunanjepolitične redakcije Dela, nekdanji odgovorni urednik portala Delo.si.
Pesnik, dramatik, avtor epa Vrata nepovrata (2015-2017) in redni profesor na oddelku za primerjalno književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Literarna zgodovinarka, upokojena redna profesorica za didaktiko književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, avtorica številnih učbenikov in strokovnih publikacij.
Glasbenik in filozof, ustanovitelj glasbene skupine Katalena, po izobrazbi dr. filozofije in profesor zgodovine. Deluje kot glasbenik, objavlja članke v strokovnih in literarnih revijah ter predava.
Filmski kritik in avtor, vodja programskega oddelka Avstrijskega filmskega muzeja, nekdanji Kurator filmskih razstav pri George Eastman House v Rochestru (New York) in nekdaji programski vodja Slovenske kinoteke.
Umetnostni zgodovinar, predavatelj, avtor del: Slovenski konstruktivizem in njegovi evropski okviri (1989), Jože Plečnik (1992), Plečnikova Ljubljana (2007).
Filozof, avtor številnih knjig, nedavno Disparities (2016) in Incontinence of the Void (2017) ter raziskovalec na Birkbeck College (University of London), profesor na New York University in Kyung Hee University v Seulu.
Je lokalna skupnost, ki obsega približno 14.000 prebivalcev. Je del slovenske Štajerske, spada pa v Savinjsko statistično regijo. Občina je svetovni sloves pridobila zaradi svoje prelepe narave in termalnih vrelcev vode, na katerih so se razvili Pivovarna Laško, Terme Laško in pa Rimske Terme. Najbolj znan tradicionalen dogodek občine je festival Pivo in cvetje.