• English
info@zavod-burja.si
Zavod Burja
  • O zavodu
  • Kdo smo
  • Cilji delovanja
  • Aktivnosti
  • Dogodki
  • Podporniki
  • Projekti
    • Projekt 7D
      • Učilnica 7D
    • Manjšinske zgodbe
    • Manjšinska mladinoteka
  • Menu

Projekti

PROJEKT MANJŠINSKE ZGODBE

Več informacij o projektu

PROJEKT 7D – SEDMA DIMENZIJA

Več informacij o projektu

PROJEKT MANJŠINSKA MLADINOTEKA

Več informacij o projektu

Vstop za udeležence spletne učilnice projekta 7D

VSTOPI V SPLETNO UČILNICO 7D

O Burji

Predstavitev

Sodobna družbena konstelacija s hitrimi spremembami na družbenem, tehnološkem in okoljskem področju deluje vse bolj kompleksno. Različni dogodki in fenomeni, ki zadevajo naša življenja, terjajo sistematičen premislek in kritično refleksijo. Neprofitni zavod Burja se v tem kontekstu osredotoča na kulturne, umetniške in izobraževalne dejavnosti, namenjene predvsem osvetljevanju ključnih problemov s teh področjih in razvijanju kritičnega mišljenja. Zavod te dejavnosti izvaja tako za širšo javnosti kot tudi za najbolj ranljive družbene skupine.

Namen

Namen zavoda je opolnomočiti ranljive družbene skupine v Sloveniji in širši regiji; razvijati izobraževalne, kulturne in umetniške programe ter druge aktivnosti, ki krepijo odgovorno, tolerantno in ustvarjalno družbo.

Kdo smo

Smo skupina neodvisnih strokovnjakov in zanesenjakov, ki verjame, da lahko sistematično razvijanje kritičnega mišljenja o aktualnih fenomenih družbenega in kulturnega življenja prispeva tako k javnemu dobremu kot k opolnomočenju ranljivih skupin in posameznikov. Razvijanje znanj, spretnosti in odnosov na kulturnem, umetniškem in izobraževalnem področju doprinaša k odprti in solidarni družbi.

Je diplomirani inženir letalstva, s pripravo in izvajanjem projektov se je začel pred dolgimi leti ukvarjati na Aerodromu Ljubljana. Iz stroke se je hitro preselil na svoje, predvsem v družbeno angažirane in kulturno podjetne vode. V ospredju njegovega delovanja sta opolnomočenje različnih ranljivih skupin ter izvajanje projektov na področju kulture in državljanskih pravic. Je strasten ljubitelj miru, tolerance, kulturnih vsebin in medkulturnega povezovanja.

Damir Hauptman
Damir Hauptman Direktor

Je študiral matematiko in računalništvo na Univerzi v Ljubljani. Svojo kariero je začel kot programer, nato pa se je začel samostojno ukvarjati z računovodstvom, v katerem vztraja že dve desetletji. Je družbeno angažirani aktivist za enakopravnost in človekove pravice. V prostem času je velik ljubitelj športa in rekreacije.

Dragan Miranovič
Dragan Miranovič##

Je filmska teoretičarka in publicistka, kuratorka filmskih klasik na Televiziji Slovenija (RTV) in knjižna urednica na področju filmske teorije. Uredila je monografije pri Slovenski kinoteki Proti koncu: Sodobna tv-serija in serialnost, Zadeva Lubitsch (prevedeno v angleščino in nemščino), Refleksija filma: Stanley Cavell in Do zadnjega smeha: Preston Sturges. Je kandidatka za doktorski naziv na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete. Njena področja zanimanja so zgodovina in teorija komedije, klasična kinematografija, televizijske serije in glasbena kompozicija.

Ivana Novak
Ivana Novak##

Je novinarka, kolumnistka in filozofinja. Zaposlena je pri časopisu Delo. Pri svojem teoretskem delu se osredotoča na film, TV serije, zvezdniški sistem, sodobno umetnost in estetiko. Skupaj z Ivano Novak je uredila zbornika o sodobni TV seriji Proti koncu in zbornik Zadeva Lubitsch o filmskem opusu Ernsta Lubitscha (knjiga je izšla tudi angleščini Lubitsch Can’t Wait). Nedavno je uredila zbornik politične teorije The Final Countdown: Europe, Refugees and the Left. Njen romaneskni prvenec Ni druge (None Like Her) je izšel tudi v angleščini in je nominiran za Dublin Book Award 2018, v letu 2018 je izšel še njen drugi roman Knjiga drugih (The Book of Others)

Dr. Jela Krečič Žižek
Dr. Jela Krečič Žižek##

Je pravnica s pravniškim državnim izpitom, z izkušnjami na področju kazenskega prava in s prvenstvenim zanimanjem za kriminalitetno politiko, filozofijo prava in kaznovanja ter pravnopsihološke discipline.

Klavdija Štarkel
Klavdija Štarkel##

Je pravnica, aktivna predvsem na področju izobraževanja, manjšinskih skupnosti, ljubiteljske kulture in državljanske družbe, tako profesionalno kot volontersko. Zaposlena je pri Nacionalni agenciji RS za kakovost v visokem šolstvu. Je avtorica, izvajalka in ocenjevalka evropskih programov na področju kulture in izobraževanja. Pri svojem delu sodeluje s številnimi inštitucijami in državljani, ki si prizadevajo za odprto, odgovorno in solidarno družbo.

Maja Milas
Maja Milas##

Je univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije, trenutno zaposlena kot tehnolog v farmacevtskem podjetju. Strokovne izkušnje je nabirala na področju okoljske in živilske mikrobiologije in genetike ter procesne tehnologije. Je ljubiteljica literature in kulture.

Petra Terpin
Petra Terpin##

Je reformirani bančnik in podjetnik, trenutno direktor Javnega zavoda CEZAM v Rušah, ki skrbi za infrastrukturo in vsebine na področju športa, kulture in mladih. Po izobrazbi je kadrovski manager z večletnimi izkušnjami na področju managementa, projektnega vodenja, organizacije, podjetništva, izobraževanja in zaposlovanja.

Tomi Prosnik
Tomi Prosnik##

Se je še kot gimnazijec leta 1996, pridružil ekipi Delovih fotoreporterjev. Diplomi iz kulturnih študijev in antropologije na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem so sledila fotografska izobraževanja na pariškem inštitutu SPEOS, delavnicah agencije VII v Ljubljani in agencije Magnum v Londonu. Njegove fotografije so bile objavljene v domačih in mednarodnih publikacijah. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugimi za najboljšo fotografijo vkategoriji kultura na Slovenia Press Photo (2011), za najboljšo zgodbov kategoriji kultura (SPP, 2012) ter nagrado za posebne dosežke Društva novinarjev Slovenije (2013) in novinarsko nagrado čuvaj (DNS, 2014). Je avtor štirih samostojnih razstav in soavtor številnih skupinskih doma in po svetu.

Voranc Vogel
Voranc Vogel##

Se je z novinarstvom začela ukvarjati že kot študentka, leta 1998. Do danes je pisala za številne časopise, radijske in televizijske hiše ter delala tudi kot poročevalka iz Afganistana. Tam se je začela ukvarjati tudi z poučevanjem novinarskih tehnik in fotografijo, kar je z veseljem delila tudi s študenti novinarstva ter poklicnimi novinarji po celem Afganistanu. Po prihodu v Slovenijo se ukvarja s produkcijo ter se posveča ranljivim in manjšinskim skupinam. Otroke druge generacije priseljencev poučuje hrvaščino ter na RTV Slovenija ustvarja radijski in televizijski program namenjen manjšinam.

Ivana Stipić Lah
Ivana Stipić Lah##
PreviousNext

Izvajati dogodke

Razvijati raznolike in dostopne kulturo umetniške dogodke.

Razvijati kritično misel

Kritično družbeno misel, ki temelji na svobodi izražanja, zavzemanja za enake možnosti in socialno kohezijo,

Razvijati refleksijo

Razvijati refleksijo sodobnih in aktualnih kulturnih, umetniških in družbenih trendov,

CILJI DELOVANJA

Širiti raznolikost

Prispevati k raznolikosti kulturnih proizvodov in storitev, ki bodo vključevali tudi izročilo in tradicijo kultur različnih manjšinskih skupnosti,

Razvijati medkulturno sodelovanje

Spodbujati medkulturno sodelovanje in občutek pripadnosti skupnosti ter preprečevanje radikalizacije v družbi,

Izvajati aktivnosti opolnomočenja

Krepiti aktivno vlogo pripadnikov ranljivih družbenih skupin z neformalnim izobraževanjem s področja kulture, umetnosti in družbenih ved s ciljem povečanja znanja, spretnosti na teh področjih ter izboljšanju kvalitete odnosov med ljudmi različnih kultur in identitet.

Naše aktivnosti

V zavodu zastavljene cilje dosegamo predvsem z izobraževalnimi aktivnostmi: konferencami, seminarji, izobraževalnimi delavnicami, strokovnimi debatami in posvetovanji, pripravami strokovnih in literarnih gradiv itd. Naše delovanje vključuje tudi povezovanje s sorodnimi institucijami, sodelovanje z domačimi in mednarodnimi organizacijami s področja kulture, umetnosti in izobraževanja.

Dogodki, ki jih organiziramo

Razprave: Kako vključevati manjšinske organizacije v lokalne skupnosti

Zagotavljanje dostojanstva posameznika ni samo ustavni imperativ, ampak je tudi izkaz demokratične ureditve države in njenega spoštovanja kulturne raznolikosti. Kultura manjšinskih skupnosti je le eno izmed področij, pri katerem nacije ohranjajo in razvijajo lastno identiteto. Razprava o tem, kako aktivno vključiti manjšinske organizacije v dejavnosti in področja lokalne skupnosti, je le en korak k cilju, da se prepreči nevarnost, da skupnost izgubi interes za lastno kulturo in se asimilira v večji in kulturno močnejšo skupnosti. Razprava, ki bo vključevala predstavnike različnih manjšinskih organizacij in strokovnjakov, bo vključevala pogovore o tem, kako izboljšati upravljavske sposobnosti manjšinskih društev, kako izboljšati komunikacijo med lokalno skupnostjo in manjšinskimi pripadniki, kako premagati pomanjkanje institucionalne, finančne in moralne podpore v manjšinskih organizacijah, kako razvijati znanja in veščin upravljanju manjšinskih organizacij ter kako vključevati in spodbujati manjšinske pripadnike v aktivnosti lokalne skupnosti. Eden izmed ciljev razprave je tudi pripraviti strateški program sodelovanja med manjšinskimi organizacijami in lokalno skupnostjo.

Izobraževanje : Pridobivanje sredstev v kulturi

Delavnica je namenjena vsem, ki želijo bolje spoznati nacionalne in EU programe ter možnosti pridobivanja sredstev na področju kulture. Udeleženci bodo na delavnici na podlagi praktičnih primerov obravnavali razumevanje razpisne dokumentacije, prijavo in izvajanje projektov na lokalni, nacionalni in evropski ravni. Udeleženci se bodo učili pisati projektne prijave, spoznavali bodo različne faze projekta, učili se bodo osnov upravljanje s časovnimi, finančnimi in materialnimi sredstvi za izvedbo projekta, nenazadnje pa bodo spoznavali tudi, kako poteka nadzor in evalvacije projekta. Delavnico bodo vodili usposobljeni strokovnjaki in izvajalci nacionalnih in evropskih programov.

Razstava in delavnica: Festival manjšinskih umetniških izdelkov

Namen festivala, ki bo vključeval razstavo in delavnico umetniških oblikovalskih izdelkov pripadnikov manjšinskih skupnosti, je predstavitev unikatnih izdelkov prijateljem, znancem, sorodnikom in širši javnosti. Cilj projekta je prikazati kakovostno in raznoliko kulturo manjšinskih pripadnikov, ki služi kot polje oblikovanja identitet in različnih pogledov na identiteto manjšinskih skupnosti. V sklopu festivala bo potekala tudi delavnica ročnih del. Na delavnici bodo udeleženci, skupaj z uveljavljenimi oblikovalci ročnih del, spoznavali različne tradicionalne tehnike, metode in izdelke značilne za druge, manjšinske kulture. Udeleženci se bodo prav tako učili ustvarjanja različnih tehnik oblikovanja nakita in tekstila, usposobili se bodo za obdelavo različnih materialov in pridobili ideje za darila, izdelke in oblačila.

Izobraževanja: Medkulturne kompetence v luči preseganja medkulturnih razlik

Sposobnost uspešnega delovanja in komuniciranja v današnjem večkulturnem in mednarodnem okolju je ena ključnih kompetenc, saj se v vsakdanjem življenju srečujemo z ljudmi različnih kulturnih ozadij in tradicij. Cilj delavnice je odpreti vprašanja v povezavi z medkulturnim dialogom, zaznavanjem različnosti kultur, s preseganjem stereotipnih predstav ipd. Udeleženci delavnice bodo lažje predvideli in bolje razumeli, kaj se dogaja v različnih medkulturnih situacijah, predstavljene bodo nekatere tehnike in ideje v pomoč pri delu v medkulturnem okolju, naslovljeni bodo temeljni elementi medkulturne spretnosti z namenom uspešne gradnje odnosov in komunikacije v različnih kulturnih situacijah.

Izobraževanje: Fotografska delavnica

V sklopu delavnice bodo udeleženci obravnavali osnove fotografske tehnike in teorije, prilagojene specifičnim potrebam udeležencev. Udeleženci se bodo na delavnici učili osnove delovanja fotoaparata, različne tehnike fotografije, izbira motivov in kadrov ter se dotaknili kreativnih pristopov v fotografij. Delavnica bo zajemala tudi terensko delo.

Izvedeni dogodki

Konference Lubitsch Straße: The Birth of Screwball Comedy in Imperial Berlin

Burja je nastopala kot soorganizator mednarodne konference filmske teorije LUBITSCH AUS BERLIN / LUBITSCH FROM BERLIN, ki se je odvijala v Kinu Babylon v Berlinu od 26. do 28. januarja 2018.

Šlo je za prvo veliko javno debato o filmih Ernsta Lubitscha v Berlinu, kjer je Lubitsch začel svojo vplivno kariero, preden se je preselil v Hollywood. Tam je v 30. in 40. letih pridobil status enega najbolj znanih avtorjev romantične in sofisticirane komedije, med drugim je režiral Ninočko, Biti ali ne biti in Trgovino za vogalom. Dogodek sta otvorila slovenski filozof Slavoj Žižek in nemški filmski režiser Volker Schlöndorff z javno diskusijo o Lubitschevih filmih. V naslednjih dneh so se zvrstila številna predavanja slovenskih, ameriških, avstrijskih in izraelskih filozofov, med katerimi so bili Alenka Zupančič, Mladen Dolar, Yuval Kremnitzer, James Harvey, Jela Krečič, Gregor Moder, Ivana Novak, Robert Pfaller in Aaron Schuster.

Svečana pesniška akademija Janka Glazerja

Burja je v sodelovanju s Centrom za mlade Ruše (CEZAM) soorganizirala SVEČANO PESNIŠKO AKADEMIJO JANKA GLAZERJA, ki se je odvijala v Domu kulture Ruše, 23.03.2018.

Pesniško – glasbeni in literarni večer so s prebiranjem pesmi Janka Glazerja v različnih prevodih recitirali pesnice in pesniki iz Mongolije, Makedonije, Srbije, Bolgarije in Turčije. Slavnostni gost večerja je bil Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in prevajalec Boris A. Novak.

Jela Krečič in Slavoj Žižek navdušila polno dvorano Celjskega mladinskega centra

Strokovna delavnica o fenomenu TV serij in svetu apokalips v katerem živimo

V Celju sta se v ponedeljek, 11.11.2019, v okviru projekta Sedma dimenzija, ki ga izvaja Zavod Burja iz Rimskih Toplic, na istem odru predstavila dr. Jela Krečič in dr. Slavoj Žižek. V nabito polnem avditoriju je v uvodnem delu pisateljica in predavateljica dr. Jela Krečič ogrela občinstvo s temo fenomena danes zelo priljubljenih TV serij. Sledil ji je dr. Žižek, ki je v svojem prepoznavnem slogu izpostavil nekaj tez in izzivov, s katerimi se sodobni svet srečuje.

Ob koncu delavnice navdušenemu občinstvu ni zmanjkalo dodatnih vprašanj, najmlajši del občinstva pa je po koncu uradnega dela dobil manj formalno priložnost, da z dr. Žižkom reče kakšno tudi o fenomenu in industriji video iger.

”Delavnice v okviru projekta Sedma dimenzija izvajamo predvsem za to, da bi pripomogli k boljši integraciji in socialni vključenosti priseljencev s področja bivše Jugoslavije. V okviru projekta, ki ga sofinancirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, se je v dobrem letu na področju celjske regije zvrstilo več kot trideset tovrstnih izobraževalnih delavnic. Navdušeni smo, da nas je svetovno znani filozof podprl pri našem delu in si vzel čas za nocojšnjo delavnico.” je povedal vodja projekta Damir Hauptman.

Med številnimi strokovnjaki in umetniki, ki so vodili tovrstne delavnice, so bili tudi dramatik in pesnik Boris A. Novak, pisatelj in režiser Goran Vojnović, stripar Izar Lunaček ter fotoreporter Voranc Vogel.

Podporniki

Namen, cilje in aktivnosti našega zavoda podpirajo

Andrej Miholič

Dolgoletni novinar zunanjepolitične redakcije Dela, nekdanji odgovorni urednik portala Delo.si.

Dr. Boris A. Novak

Pesnik, dramatik, avtor epa Vrata nepovrata (2015-2017) in redni profesor na oddelku za primerjalno književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Dr. Boža Krakar Vogel

Literarna zgodovinarka, upokojena redna profesorica za didaktiko književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, avtorica številnih učbenikov in strokovnih publikacij.

Boštjan Narat

Glasbenik in filozof, ustanovitelj glasbene skupine Katalena, po izobrazbi dr. filozofije in profesor zgodovine. Deluje kot glasbenik, objavlja članke v strokovnih in literarnih revijah ter predava.

Jurij Meden

Filmski kritik in avtor, vodja programskega oddelka Avstrijskega filmskega muzeja, nekdanji Kurator filmskih razstav pri George Eastman House v Rochestru (New York) in nekdaji programski vodja Slovenske kinoteke.

Dr. Peter Krečič

Umetnostni zgodovinar, predavatelj, avtor del: Slovenski konstruktivizem in njegovi evropski okviri (1989), Jože Plečnik (1992), Plečnikova Ljubljana (2007).

Dr. Slavoj Žižek

Filozof, avtor številnih knjig, nedavno Disparities (2016) in Incontinence of the Void (2017) ter raziskovalec na Birkbeck College (University of London), profesor na New York University in Kyung Hee University v Seulu.

Občina Laško

Je lokalna skupnost, ki obsega približno 14.000 prebivalcev. Je del slovenske Štajerske, spada pa v Savinjsko statistično regijo. Občina je svetovni sloves pridobila zaradi svoje prelepe narave in termalnih vrelcev vode, na katerih so se razvili Pivovarna Laško, Terme Laško in pa Rimske Terme. Najbolj znan tradicionalen dogodek občine je festival Pivo in cvetje.

Vizitka

Zavod Burja
Ulica XIV. Divizije 10
3272 Rimske Toplice
e: info@zavod-burja.si
M: +386 41 577 074

Varstvo osebnih podatkov

Zlata ocena Q-Mark

Partnerji

PartnerjiPartnerji

Partnerji

PartnerjiPartnerji
© Copyright - Zavod Burja
Scroll to top