Permakultura je način oblikovanja trajnostnih sistemov, ki temelji na opazovanju narave in posnemanju njenih vzorcev. Prednosti permakulture za okolje vključujejo izboljšano upravljanje virov, zmanjšanje odpadkov, ohranjanje biotske raznovrstnosti in povečano samozadostnost v lokalnem okolju.

Vzpostavitev samooskrbnega gospodarstva v lokalnem okolju vključuje spodbujanje lokalne pridelave hrane, recikliranje in ponovno uporabo virov ter spodbujanje lokalnih trgov in sodelovanja med skupnostmi.

Permakultura spodbuja trajnostno pridelavo hrane z uporabo naravnih sistemov, kot so biodiverziteta, kompostiranje, uporaba deževnice, gojenje več vrst rastlin skupaj (polikultura) in zmanjšanje uporabe kemikalij. To prispeva k boljši varnosti preskrbe s hrano in manjši obremenitvi okolja.

Umetnost lahko preko različnih medijev, kot so slike, gledališče, filmi in glasba, pritegne pozornost in čustva ljudi, kar pomaga pri ozaveščanju o okoljskih vprašanjih in spodbuja razpravo ter spremembe v vedenju.

Umetniki lahko ustvarijo dela, ki opozarjajo na okoljske izzive in spodbujajo trajnostne prakse. Prav tako lahko sodelujejo pri projektih, ki uporabljajo reciklirane materiale in poudarjajo recikliranje.

Primeri takšnih projektov vključujejo umetniške instalacije iz recikliranih materialov, grafiti in murali z okoljsko tematiko ter dokumentarne filme o okoljskih problemih.

Plastika lahko onesnažuje okolje, ogroža morske organizme in ptice ter povzroča dolgoročno škodo zaradi počasne razgradnje. Mikroplastika pa lahko prodre v prehranjevalno verigo.

Skupnosti se lahko vključijo s kampanjami za zmanjšanje uporabe plastike, organizacijo čistilnih akcij, podporo recikliranju in spodbujanjem ponovne uporabe.

Recikliranje plastike zmanjšuje potrebo po novi plastiki, prihrani energijo in zmanjšuje količino odpadkov, ki končajo na odlagališčih ali v naravi.

Krožno gospodarstvo spodbuja ponovno uporabo, recikliranje in obnovljive vire, kar prispeva k boljši uporabi plastike in zmanjšanju odpadkov. Namesto linearnega modela “proizvajaj, uporabljaj, zavrzi” krožno gospodarstvo spodbuja “proizvajaj, uporabljaj, recikliraj.”

Mladi lahko sodelovanjem pri preurejanju javnih prostorov prispevajo k izboljšanju svojega okolja, povečanju skupnostnega duha ter spodbujajo trajnostno rabo javnih površin.

Mladi lahko organizirajo čistilne akcije, vrtnarske projekte, uporabijo umetnost za okrasitev javnih prostorov ali sodelujejo pri načrtovanju trajnostnih mestskih prostorov.

Te akcije spodbujajo ozaveščenost o pomembnosti ohranjanja javnih prostorov in jih uporabljajo kot primere trajnostne rabe prostora, ki koristi celotni skupnosti. S tem lahko spodbujajo trajnostne prakse in vedenje med prebivalci.

Vsak posameznik lahko prispeva k ponovni uporabi in recikliranju v svojem domu z izvajanjem preprostih, okolju prijaznih praks (ločeno zbiranje odpadkov, zmanjšanje uporabe plastike, recikliranje elektronike, kompostiranje, večkratna uporaba, nakupovalne navade, zmanjšanje energije itd.).

Ponovna uporaba odpadnih materialov lahko privede do številnih ustvarjalnih in inovativnih projektov (izdelava pohištva, izdelava nakita, preoblikovanje oblačil, izdelava nakupovalnih torb, umetnost iz odpadnih materialov, izdelava stenskih polic, izdelava lutk in igrač itd.).

Recikliranje prispeva k trajnostnemu ravnanju z odpadki, zmanjšanju vpliva na okolje in ohranjanju naravnih virov za prihodnje generacije. Zato je spodbujanje in izvajanje recikliranja pomemben del prizadevanj za varstvo okolja in trajnostni razvoj.