Z BURJO PO EVROPI V OKVIRU PROGRAMA ERASMUS+

S projektom Nove perspektive znanja izvajamo učne mobilnosti osebja za izboljšanje praks neformalnega izobraževanja pripadnikov manjšin. V prejšnjem prispevku ste si lahko prebrali opis aktivnosti s prve junijske mobilnosti 2020. Zdaj prilagamo tudi drugi del.

Delovni obisk pri partnerski organizaciji, Ustanovi za izobraževanje odraslih Dante Rijeka, Hrvaška

Takoj, ko se je čutil konec prvega vala epidemije, smo se s predstavniki dveh partnerskih organizacij iz Hrvaške začeli dogovarjati o možnostih izpeljave mobilnosti našega osebja v okviru projekta Nove perspektive znanja. Zaradi same bližine, najave odpiranja mej in relativno ugodnih epidemioloških razmer, smo želeli preprečiti podaljševanje projektnega obdobja za izpeljavo že načrtovanih aktivnosti v pomladanskem obdobju. Predvsem zaradi optimizma pri sproščanju ukrepov in pa zaradi negotovosti, katero prinaša jesen, z njo pa ostale delovne obveznosti in morebitni omejitveni ukrepi. Na roko nam je šlo tudi to, da smo imeli program dela s partnerji že usklajen, in da je šlo v našem primeru za kratkotrajne mobilnosti osebja. V drugi polovici junija sva se predstavnika Zavoda Burja mudila pri Ustanovi za izobraževanje odraslih Dante Rijeka.

‘Kaj da?’ je specifičen slengizem, lokalni idiom, značilen samo za Rijeko. Z njim se prebivalci Rijeke identificirajo do te mere, da ga uporabljajo tudi za tisk na promocijske izdelke mesta. Rijeka je tretje največje mesto na Hrvaškem, hkrati pa največja luka. S svojimi 130.000 prebivalci je sedež Primorsko – goranske županije, ki obsega kratki obalni pas vzhodnega dela Istre, Rijeko, reško zaledje, Gorski kotar, vse tja do slovenske meje ter Kvarnerski zaliv z otoki – Cres, Krk, Lošinj in Rab. Približno 15% prebivalcev je del različnih etničnih manjšin. Največ med njimi je Srbov, Bošnjakov in Italijanov. Med etničnimi manjšinami živi tudi več kot 1000 Slovencev, ki so organizirani v Kulturno prosvetnem društvu Bazovica, ki deluje znotraj Slovenskega doma, nekdanji vili Milana Gorupa.

Ustanova za izobraževanje odraslih Dante Rijeka sledi načelu vodenja kakovosti, promociji mednarodnega sodelovanja in partnerstva ter spodbujanju vseživljenjskega učenja. Odziva se na sodobne potrebe posameznika in družbe, hkrati pa prispeva k razvoju izobraževanja odraslih. Dante Rijeka je javna neprofitna ustanova, ki letos praznuje 30. obletnico obstoja. V klasičnem pomenu delovanja je podobna delovanju ljudskim univerzam v Sloveniji in je zavezana klasičnim andragoškim metodam izobraževanja odraslih. S svojim delom so začeli kot lokalna jezikovna šola italijanskega jezika, v zadnjih 13 letih pa so se razvili v eno največjih institucij za izobraževanje odraslih v širši regiji. Trenutno izvajajo ali soizvajajo več kot 35 EU projektov, od tega več kot 20 projektov Erasmus+.

Osrednji namen našega obiska je bila seznanitev z novimi praksami, kako spodbujati in motivirati različne skupine odraslih za programe izobraževanja odraslih, kako zmanjšati sistemske in posamezne ovire, povezane z vključevanjem specifičnih skupin odraslih, kako zagotavljati sodoben pretok relevantnih informacij in dostopnost izobraževanja za odrasle pripadnike in manjšine, kako dvigniti kompetence, znanja in veščine tako med učitelji, izvajalci usposabljanj in učenci, izmenjavi dobrih praks in razvoju novih projektov.

V obdobju mobilnosti sta nas gostila direktor Andrej Marušić in mentorica mobilnost Antonela Marjanušić. Na delovnih srečanjih smo razpravljali o težavah tako klasičnih manjšin kot priseljencev, v Sloveniji in na Hrvaškem. Ustavno – zakonodajni okvirji varstva manjšin in njihovo življenjsko okolje se v različnih državah ali avtonomnih regijah razlikuje. Primerjali smo različne obstoječe modele in pristope za delo z manjšinami. Kdaj jih vključevati v redne programe izobraževanja odraslih in kdaj jih obravnavati specifično, prilagojeno njihovim potrebam. Tu gre zlasti za implementacijo različnih modelov, boljšo sinergijo in posluh med klasičnimi andragoškimi pristopi in ostalimi oblikami neformalnega izobraževanja, z možnostjo krepitve takšnega modela neformalnega izobraževanja, še posebej zaradi specifičnosti potreb samih manjšin, in seveda, v povezavi s strategijo njihovega vključevanja v širšo družbo.

Razpravljali smo tudi o razvoju različnih spletnih tečajev in mešanih, t.i. blended programov izobraževanja, zlasti v novi resničnosti, ki jo je povzročila epidemija. Naši gostitelji dolgoročno, navkljub temu, bolj prisegajo na klasičen model izobraževanja, saj v njem vidijo večjo dodano vrednost. Četudi ima nova tehnologija in njena uporaba v izobraževalnem sistemu veliko prednosti, predvsem je nesporna njena dodana vrednost v obliki širše dostopnosti kvalitetnih izobraževalnih vsebin, se pri prekomerni uporabi ali zanašanju na prihodnost izobraževanja, utemeljeni večinoma na spletnih tečajih ali prek video vmesnikov, velikokrat izgublja fokus in odtuji neposredni odnos učitelja in učenca. Predvsem pa se izgubljajo socializacijske in ostale mehke veščine, ki jih pri tem učeči se odrasli pridobivajo znotraj svojih skupin.

Strinjali smo se, da je treba na strateški in operativni ravni doseči enakomernejši napredek. To bo koristilo uspešnejši integraciji manjšin, utemeljeni na kvalitetnejši izobraževalni podlagi in zagotavljanju širšega obsega izobraževalnih programov za manjšinske pripadnike.

Naše pozitivne izkušnje s tega delovnega obiska se nanašajo na poglabljana znanja in iskren, konstruktiven dialog, ki smo ga na tem polju imeli z gostiteljem. Okrepili smo zavedanje o pomenu bolj usmerjene aktivnosti in sistematike dela, na vseh ravneh, za doseganje sinergijskih učinkov, skozi vse oblike neformalnega izobraževanja, posledično za večjo socialno vključenosti odraslih pripadnikov manjšin. Ustanova Dante je mednarodno dobro omrežena in ima dolgoletne delovne izkušnje pri izvajanju klasične andragoške metodologije v izobraževanju odraslih. Aktivno sodeluje pri razvoju novih andragoških metod. Med drugimi sodelujejo tudi z Andragoškim centrom Slovenije. Kot predstavniki lokalne kulturno izobraževalne ustanove smo še enkrat več ugotovili, da je treba na razvojni poti ustvariti več medsektorskih in mednarodnih sinergij, z različnimi zainteresiranimi stranmi, da bi povečali zavedanje o težavah manjšin, s tem pa spreminjanje družbene klime. Na tak način lahko dolgoročno najdemo ustrezne usmeritve in rešitve.

Potrebno je uvesti različne, bolj inovativne in bolj prilagodljive izobraževalne metode za manjšine, ki bodo prilagojene njihovim željam, interesom in možnostim (organizacije klasičnih in spletnih izobraževanj, inovativni kombinirani pristopi, itd.).

Vsekakor se domačinom še enkrat več zahvaljujemo za pristen vpogled v Reko, enkratno in prelepo multietnično, z zgodovino prežeto mesto, utemeljeno na spodbujanju raznolikosti, aktualno evropsko prestolnico kulture leta 2020. Žal je ogromen optimizem celotnega projekta EPK 2020 – Luka raznolikosti – zasenčila epidemija. Nikakor pa ni zasenčila optimizma ljudi in organizacij, ki gradijo svoje programe na trdnih temeljih in tleh. Tudi pri prilagajanju na tako imenovano novo resničnost.

Naj ta vsem nam kratko traja!