V okviru projekta #ustvarjajmoskupaj so pripadniki različnih manjšinskih skupnosti prikazali svoje ročne spretnosti.

Kultura človeka opredeljuje kot družbeno bitje, prispeva k oblikovanju njegove individualne in kolektivne identitete ter ohranja njegovo dostojanstvo. Kultura različnosti je temeljni pogoj sožitja v skupnem evropskem prostoru, zato je zaveza k negovanju vsakršne raznolikosti, tudi etnične, še toliko bolj pomembna pri sprejemanju posameznika v sodobnem svetu.

Osrednji namen projekta #ustvarjajmoskupaj, ki je bil v letu 2020 sofinanciran preko programa Etn-2020 s strani Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, je bila organizacija izobraževalno – predstavitvenih delavnic in zaključne razstave izdelkov hrvaške, srbske in bošnjaške ‘art & craft’ oblikovalske skupnosti, s tematiko in motivi ohranitve in poustvarjanja manjšinske kulturne dediščine, tako tradicionalne kot tudi moderne kulture.

Specifični cilji v projektu so se nanašali na izvedbo ustvarjalnih delavnic in aktivnosti, ki so pripomogli k razumevanju pripadnikov glede pomembnosti ohranjanja in prenosa kulture v novo okolje, njihovih možnostih glede umetniškega izražanja, izboljšanje znanja, spretnosti in kompetenc na področju oblikovanja ter spodbujanja ustvarjalnosti v kriznih časih ter iskanje inovativnih rešitev za predstavitev umetniških izdelkov, tudi s pomočjo digitalnih orodij in medijev.

Projekt je združeval različne ciljne skupine – manjšinske pripadnike s področja nekdanje Jugoslavije, predvsem Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Srbije, ki ustvarjajo z različnimi ustvarjalno – oblikovalskimi tehnikami ali kombinacijami, tako tradicionalnimi kot so belo vezenje, kvačkanje, izdelava tradicionalnih čipk kot tudi sodobnimi kot je izdelava nakita, oblikovanje iz gline, stiropora ter blaga. V sklopu projekta so potekale skupinske in individualne delavnice na različnih lokacijah v Ljubljani, Celju in Rimskih Toplicah. Manjšinski pripadniki so v okviru projekta razvijali oblikovalske, likovne in ročne spretnosti, ki temeljijo na multietnični kulturni dediščini ter sodobni umetnosti različnih likovnih spretnosti.

Projekt je z vidika potreb pripadnikov pokrival tri ključna področja, ki premišljajo položaj in odnose v skupnosti, in sicer: umetnost, izobraževanje in uporaba informacijsko – komunikacijske tehnologije. V času sovpadanja z globalno pandemijo COVID – 19 smo aktivnosti projekta morali prilagoditi realnostim in omejitvam pri izvajanju fizičnih aktivnosti. Skladno s tem smo se zatekli h kombiniranim načinom dela in poleg izvedbe klasičnih delavnic našli alternativne spletne kanale ustvarjanja in izvajanja aktivnosti ter ozavestili prepričanje med pripadniki, da umetnost in ustvarjalnost tudi v najbolj kriznih časih predstavljata priložnost, navdih in motivacijo za ustvarjanje ter spodbujata različne oblike izobraževanja in povezovanja. Z uporabno spletnih orodij smo želeli pripadnike spodbuditi k iskanju fleksibilnih pristopov izražanja, ohranjanja in promocije manjšinske kulturne dediščine, s katerimi bodo pripadniki lahko promovirali in tržili svoje kulturne proizvode.

Skozi projekt smo si s povezovanjem tradicionalne manjšinske kulture in sodobnih ročnih spretnosti prizadevali zmanjšati trenja med manjšinsko ljubiteljsko (tradicionalno) in manjšinsko urbano kulturo, ki je prisotna med našimi pripadniki. Skozi projektne aktivnostih smo povezovali ljubiteljsko – tradicionalno manjšinsko kulturo ter manjšinsko urbano kulturo ter posledično omogočali kakovosten medgeneracijski prenos kulturne dediščine priseljencev.

S projektom smo preko kombinacije raznovrstnih fizičnih in spletnih projektnih aktivnosti vzpostaviti skupni ustvarjalni in izobraževalni prostor ter v procese ustvarjanja vključiti vrednote medkulturnosti, s ciljem negovanja in razvijanja manjšinskih kulturnih vsebin ter krepitve prepoznavnosti različnih manjšinskih skupnosti v Sloveniji.